Žalostni

Ne vem, ali mi govoriš resnico, ali se pretvarjaš. Velikokrat si me že z besedami prizadel, a sem ti vse oprostila. Ne vem pa kako dolgo še bom lahko v dvomih živela, kako dolgo še bom zaradi tebe trpela!

Nisem tista, ki bo zmeraj oproščala, trpela ter se zaradi tebe jokala. Nisi vreden, da bi trpinčila se, dovolj priložnosti sem ti že dala. Ne bom se več zaradi tebe obremenjevala.

Noben kilometer ali prepad, ki naju deli, noben hrib ali bedak, ki med nama stoji, noben občutek ali beseda, ki boli tega, da rada te imam ne spremeni.

Moja želja je, da bi umrla, umrla takoj zdaj, čeprav nebi sončnega žarka več uzrla, čeprav zame nebi cvetel več maj. Kaj naj naredim, da bom rešena tega trpljenja? Niti trenutka ne držim več, v meni ni več niti kančka veselja. Vse bi naredila, da bi se mi želja izpolnila, čeprav nebi nikoli več rožic sadila, čeprav nikoli več se nebi ljubila. Čeprav sem še mlada, saj imam komaj 15 let. Čeprav imam nekoga zelo rada, bi zapustila ta svet…

kajcii` je napisal/a:

evo enega žalostnega ( ćeprau ni verz .. && to sn jas naredla .. in moja slika )

nice .

pa je toti verz fse opiso kak se mi je takrat dogajalo :( .. sao bmk že

boga =/ .

boga ja..

HoTeŁ Si, Da PŁazim Se Za Tabo Po KoŁenih In PŁaziŁa Sem Se... HoTeŁ Si, Da Te Prosim Odpuščanja In ProsiŁa Sem Te... HoTeŁ Si, Da Se Ponižujem In PoniževaŁa Sem Se... HoTeŁ Si, Da Izgubim Svoj Jas In IzgubiŁa Sem Ga... Zakaj?... Ker Łjubim Te! HoTeŁa Sem, Da Me Łjubiš, Pa Si Me OdriniŁ... HoTeŁa Sem Se StisniTi K Tebi, Pa Si ST0PiŁ Korak Nazaj... HoTeŁa Sem GovoriTi S Teboj, Pa Si OdšeŁ... Zakaj?.. ZaTo, Da Si Me PrizadeŁ? ....Če Si ŽeŁeŁ AŁi Ne...UničiŁ Si Me... Nič Ni OsTaŁo Od Mene. Łe Črepinje, Ki Jih Noben Več Ne Bo MogeŁ SestaviTi... Nisi Se HoTeŁ ZavedaTi, In Se Ne... Tako Pač Ta SveT Je...Če Łjubiš Trpiš, Sreče NikoŁi Ne Doživiš...Łe Tavaš In Jo Iščeš, Najdeš Je Ne... Prepozno Je! Zdaj Bom Jaz ZaprŁa VraTa, ZdrobiŁa Bom PoŁovico Svojega SrcA, A Komu Mar?... Ne Boš Me Več VideŁ ProsiTi In TrpeTi... Ne Bom ZačeŁa Znova ŽiveTi... Ne Bom MoraŁa Znova Začeti...Ker, Da Te Bom PozabiŁa, Bom MoraŁa UmreTi!

wsak wečer predem zaspim.. primem w roko britwico.. pogledam si roko.. wprašam se zakaj... a odgowra ne poznam... preprosto zato ker ga ni... počasi zarežem w roko... čisto rahlo...potem wedno bolj globoko... kri se preliwa z mojimi solzami... za trenutek neham... še zadnič se wprašam... ali res moram početi to?? odgowor je preprost;JA moram... za trenutek čutim olajšanje... a izgine preden sploh dojamem da obstaja... in zarežem še enkrat... isto... kri teče po rokah počasi na tla... srce me peče... iz očeh tečejo solze...ena za drugo... mislila sem da bo s času bolše.. a je wedno bolj hudo... moji rezi so wedni bolj globoki... in enkrat si ne bom zarezala samo w roko... porezala se bom cela...cela...in bom umrla...sama...nobeden me ne bo widel...umrla bom tam...w swoji sobi...zrawen mene bo ležal list... na kateremu bodo z krwjo in solzam prelite 4 črke... črke twojega imena.. twoje črke... tebe ki ljubim bol kot wse drugo na swetu...in umrla bom... wedi wsaka brazgotina je bila za tebe...wsak wrez...wsaka solza... zakaj sem to delala?? odgowor je preprost ker te ljubim...in wedno te bom... oz. do minute ko bo napočil trenutek ko bo treba si wzeti žiwljenje... in še potem bom pazila nate... zaradi razloga..ki je preprost...Łjubim te...

Here, look at the sky, it's burning...

Brez tebe, prazni so dnevi,
potihnili so krikov dnevi,
po licih mi solze polze,
vse zgrajeno sesulo se je.
Čemu sva ločena,
ko pa se ljubiva,
oba zdaj objokana,
v srcu in duši trpiva!
Morda le zvezde resnično vedo,
da v sebi želiva si isto.
_________________
žalostni verzi

Ko ljubil boš,
kot ljubim jaz,
ko čutil boš,
kot čutim jaz,
takrat spoznal boš,
da nisi prav ravnal
in jokal boš,
kot jočem jaz.